»Država, to sem jaz!« To izjavo verjetno vso poznate. Izrekel jo je legendarni francoski kralj Ludvik XIV., imenovan tudi Sončni kralj. Čeprav, po pravici povedano, ne vem, zakaj so tako rekli. Menda je bil sin Ludvika XIII. in Ane Avstrijske iz španske veje Habsburgov, poročen pa z Marijo Terezo Habsburško, s katero je imel šest otrok.
Ja, svoji k svojim. S Habsburžani smo tudi Slovenci imeli opravka. Takšne in drugačne, lepe in manj lepe. Še danes marsikdo pogreša legendarnega brkatega Franca Jožefa, ki je našemu narodu vladal celo večnost. Zato smo z veseljem takrat prepevali znano avstrijsko himno »Bog ohrani, Bog obvarji« (cesarja in Avstrijo), pa čeprav smo vedeli, da brkati Francelj in Joža v eni osebi ni bil ravno odprt za kakšno slovensko (no ja, južnoslovansko) avtonomijo znotraj avstrijske države. Ko pa je njegov naslednik Karel privolil v to, je bilo že prepozno, kar mu je – po nemško seveda – sporočil dr. Anton Korošec: »Vaše veličanstvo, prepozno je.« In smo namesto Habsburžanov dobili »črne jurčke« (to je Karađorđeviće). Pa je bil tudi z njimi velik križ.
Po njih pa smo spet dobili zadnjega (seveda lažnega) Habsburžana Josipa B. iz Kumrovca, za katerega še danes nisem čisto prepričan, ali je bil res originalni Joža ali pa nam je Kominterna podtaknila dvojnika. Ob sodobnem razvoju umetne inteligence me včasih popade strah, ko zaslišim tisto znano »Vrnil se bom« (»I’ll be back.«), seveda spet iz ust Avstrijca (v tem primeru Scwarzeneggerja), in si mislim, da bodo Titeja obudili od mrtvih. In bo samostojna Slovenija spet samo spomin. Vsaj za tiste, ki jim je bila to intimna opcija. Pa ne bi želel, da bi se tu spet prepirali o tem, ali je bil Milan K. za samostojno Slovenijo ali ne. Bom kar rekel, da je bil. Ampak šele takrat, ko mu je začela teči voda v grlo. Ko so njegovi septembra 1989 poskrbeli za sprejetje tistih slavnih ustavnih amandmajev, s katerimi so žgečkali vso beograjsko čaršijo hkrati, so nekateri že proslavljali samostojno Slovenijo, dejansko pa so »naši« provincialni oblastniki le nekoliko okrepili oblast v odnosu do pašaluka na sotočju Save in Donave.
Če je torej koga ob dnevu državnosti zaskrbelo, ali bomo še imeli našo lepo Slovenijo in je golobnjaki ne bodo zatavšali, naj vas potolažim, da je država stvar zemeljskega veka. V nebeškem kraljestvu bo obstajala samo Božja država, ki pač ne bo država, kot smo je vajeni sedaj. Tista, ki nas rada molze. No, sedanji premier nam je že pred volitvami obljubil, da bomo morali v davčno mošnjo dajati več. In ljudem je bilo to večinoma všeč in so dali glas zanj. In bodo govorili, da (Golobova) vlada že v redu dela, samo država nas molze. In ziher se za to državo skriva zlobni Janša, kdo pa drug! In kdo ve, katera bo naša naslednja država po Avstro-Ogrski, Državi SHS, Kraljevini SHS (z zamenjanim vrstnim redom Slovencev in Srbov), FLRJ, SFRJ (sosedova Franca rabuta jabolka) in sedanji Republiki Sloveniji. Raje ne ugibam, katera bo naslednja. Morda nam bo kakšen Terminator iz prihodnosti prišel to povedat. Ker tudi mene zanima, koliko strank bo Jani Möderndorfer zamenjal na primer do leta 2029. Ta čas je v sedmi stranki, vanjo pa je prišel povsem spontano, saj se je Lista Marjana Šarca samoukinila, temu pa je sledila še SAB. In se je Golobov svobodnjaški golobnjak še dodatno odebelil za nekaj sto članov.
Je pa nekaj res: naš Robert nas bo moral navaditi, da smo vsi država in da to ni samo njegova vlada z vsemi državnimi institucijami vred. Po gorenjsko se to sliši precej nenavadno. Ko je namreč nekdo iz mojega domačega kraja okoli leta 1974, ko je Titolandija sprejemala svojo zadnjo ustavo, oznanjal, da smo vsi država, je prišel do naše sosede Micke, ki je bila nekoliko naglušna, in ji zelo glasno povedal: »Micka, ti si tudi država.« Ona pa je samo nejeverno pogledala vanj in nato v svoje roke ter vreščeče vprašala: »Ja, kdaj si me pa vidu, da sem država?« Uboga ženica se pač ni preveč brigala za politiko in tudi v partijo ni hotela vstopiti, še manj pa jo je brigalo spraševanje na tedanji FSPN (sedaj se imenuje FDV), ko bi morala na izpitu pojasniti tri pojme: ustava, uprava in država. In bi verjetno vse skupaj razumela precej po svoje …
Špricerjev Pepi
