Končno je minil skoraj mesec dni, ko smo Slovenci praznovali vse mogoče praznike. Tako so tisti, ki so katoličani, 9. aprila praznovali veliko noč, potem so naši golobji svobodnjaki 24. aprila praznovali prvo obletnico svoje volilne zmage, potem so naši narodni osvoboditelji 27. aprila praznovali dan Osvobodilne fronte, ki se je zgodil en dan prej, a pod imenom Protiimperialistična fronta, potem pa smo 1. maja praznovali še dva dni praznik dela.
Zdaj si torej lahko malce odpočijemo, zlasti tisti, ki so prvomajske praznike izkoristili za morske predpočitnice. In teh je bilo kar veliko, zato 3. maja, ko je imel Pavel Rupar v Ljubljani spet protestni shod za višje pokojnine, ni bilo napovedanih 40.000 protestnikov. Najbrž so bili še na počitnicah, morda na Siciliji, kjer je počitnikoval naš premier Robert Golob s svojo sodelavko Tino Gaber.
A mene bolj kot proslave zanima, zakaj Slovenci vse proslave imenujemo prazniki. Po mojem sicer nestrokovnem mnenju besedica praznik pomeni nekaj praznega. Zato sem v našem slovarju poiskal, kako je razložena ta beseda. Pod številko ena je to dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakšnemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj. Pod številko dve pa praznik zastaralno pomeni počitnice. Zgodovinsko pa je praznik kmet, ki ni od vseh stvari svoboden, polsvobodnjak torej. Čeprav se še oklepamo teh zastaralnih pojmov, bi končno morali besedico praznik zamenjati s kakšno manj prazno besedo.
A to pod sedanjo vlado ne bo mogoče, kajti golobnjaki nam kar naprej praznijo naše denarnice, radi pa bi izpraznovali še zasebno imetje. No, še boljše poznavanje slovenskega praznovanja so med vojno pokazali naši osvobodilni borci, ki so obiskovali slovenske kmete in jim izpraznovali njihovo imetje, pri čemer so kmetje imeli srečo, če so ob tem partizanskem praznovanju ostali živi.
Sicer pa so naši vrli komunisti to praznovanje slavili še pol stoletja, ko so bili na oblasti, in so besedo praznovanje zamenjali z besedo osvoboditev. Ko so torej ti izpraznili tvoje imetje, so te osvobodili strahu, da boš izgubil svoje premoženje. A nasprotniki tovrstne praznične osvoboditve so temu nasprotovali. In tako je nekdo vse takratne uradne praznike preimenoval kar v poraznike. No, jaz bi namesto praznika, ko smo prosti, raje ta dan poimenoval prostnik. A če bi hoteli končati praznjenje naših denarnic, bi bilo še ustrezneje, da bi praznik preimenovali v polnik. A potem bi potrebovali namesto prazne popolno vlado.
Bogo Sajovic
