Delavec naš gre za praznik dela
tja, kjer si edino on zasluži,
s sebi se enakimi podruži,
se takole zgodba je začela.
Delavec naš prvi, ki državi
kažipot je, kakšno naj bo delo,
šel je že pred praznikom veselo
tja, kjer zbirajo se sami pravi.
Prvi delavec naš premierno
odigral tam vlogo je turista,
bil svetilka je za druge tista,
ki pove, kaj zanje ni primerno.
Prvemu kar Jupitru v deželi
le pritiče, to ni za ostale,
ni da zbijali o njem bi šale,
daj, na tujem, zdaj se poveseli.
Se po delu karseda uspešnem
v mafijsko odpravil je deželo,
nekaj dni da preživi veselo
v prenočišču dragem in pregrešnem.
To naš delavec si res zasluži,
priigrano vse nazaj se vrne,
dobro delavski denar obrne
v rokah tiste, ki se tam z njo druži.
Delavka šla z njim je najhitrejša,
ki od rok ji delo gre najbolje,
usta polna so ji dobre volje,
nese ker dejavnost najstarejša.
Delavec naš, zmage ki pobira
delovne čez leto, ne omaga,
gospodarstvu tudi tam pomaga,
saj obrt izdatno s tem podpira.
