Poletela ptička je v višino,
dvignila se naglo, vrtoglavo,
smer ubrala isti hip nepravo,
zapustila je na mah dolino.
Ves promet se je ob tem ustavil,
vsi so zrli gor v letečo ptico,
dvig njen so imeli za krivico,
kdo še kdaj lahko jo bo popravil?
Poletela je, kot bi gorivo
dvignilo jo na pogon raketni,
toda dobro znan njem duh prevzetni
deloval je skrajno bojazljivo.
Zaskrbela ptico je višina,
zaskrbelo zlasti javno mnenje,
kaj poreklo bo na to vrtenje,
ki mu vzrok je dviganja brzina.
Šlo navzgor je, zdaj že brez nadzora,
kot bi dvigalo za vsako ceno
se telo te ptice, sicer leno,
kot da tlači jo višinska mora.
Kakšno ceno slednjič bom plačala
za gorivo, ki me gor poganja,
v glavi ptičici vse bolj odzvanja,
da le ne bi pretrdo pristala.
Zaskrbela ptičko je višina,
gibanje svobodno nehoteno,
se zaveda, vse bo izgubljeno
in kako boleča bo globina.
