Našla dva sta v strastnem se objemu,
Nemec Knaus, predsednik komisije,
in pa Ferik Naci, ki razkrije
zgodbo o nacističnem prijemu.
Dviga glavo novi spet nacizem,
Nemec Knaus je zaskrbljen seveda,
Ferik Naci, ta, ki z njim zaseda,
isti vidi totalitarizem.
Nemec nekaj mora ukreniti
dokler je še čas, naj mu prijavo
priskrbi brat Ferik, takšno pravo,
da bo z njo moč koga ukleniti.
Ferik, star prijatelj policije,
vse bo storil, kar veli postava,
srajca pravi bo dokaz rjava,
se domisli in tako pribije:
»Žan jo nosil je na neki sliki,
pa še roko dvignil do ušesa,
mar je treba tukaj sploh še česa,
o nacistični dokaz je kliki.«
»Prav resnično sva lahko vesela,«
Nemec Knaus mu reče, “zadostuje,
kdo lahko dokazom nasprotuje,
da sva s tem za tožbo dozorela?«
