Vladi, mir daj, žena je dejala,
ko se v postelji je premataval,
nekajkrat do roba že zataval,
le ograja ga je zadržala.
»Pusti me, sem pravkar sredi dela,
mojster navodila mi predstavlja,
podrejeni o postopku javlja,
poročila niso nič vesela.«
»Put in,« slišal prej je navodila,
in »put out«, mu po angleško
je zvenelo, ko za glavo težko
se prijemal je kot za nosila.
Dešifriral je težko besede,
pa čeprav je bil obveščevalec,
»put in« rekel je ojačevalec,
drugo zmes samo popolne zmede.
Končno sta ujela s pomočnikom
sporočilo mojstra, ki priklical
je duhá, ki rad bi ga nažical,
da svetuje mu z daljinskim klikom.
Kliknilo potem ga je po čelu,
redke ki lase vse teže skriva,
duh iz groba, ki se mu odziva,
frcnil ga je, da je speklo v žrelu.
»Put in« si, bedak, narobe slišal,
duh povedal mu je po domače,
si pri tem je pogladil mustače,
»bi najraje, butec, te utišal.
Prej bi me poklical, ko bil čas je,
ti pa zdaj šele, narcis neumni,
ko so k vragu tvoji vsi pogumni
šli že zdavnaj in neumnost v klasje.
Takšen, kot si ti, se mi ne smili,
vse zamočil si kot Dolfe stari,
lastni ker nasedel si prevari,«
se zakrohotal je Džugašvili.
