Oddaja Utrip, v kateri je avtor dr. Jože Možina kratko in jedrnato razkril lažni mit o dražgoški bitki, očitno močno odmeva in je razjezila tudi ljubitelje slovenskega Gazimestana. Še zlasti vodstvo Zveze združenj borcev za vrednote NOB, ki ji predseduje nekdanji poslanec SD Marijan Križman, pridružil se mu je tudi nekdanji poveljnik generalštaba Slovenske vojske in sedanji predsednik organizacijskega odbora “Po poteh partizanske Jelovice” Ladislav Lipič, ki organizira vsakoletno “rdečo mašo” v Dražgošah.
Kot sta zapisala v sporočilu za javnost, je “v vasi Dražgoše partizanski Cankarjev bataljon, januarja 1942, bojeval tridnevni obrambni boj z močnejšim sovražnikom, ki ga je želel uničiti, a mu to ni uspelo. Zato je bila to partizanska zmaga, ki je razjezila sovražnika. Nacistične sile so v vas prišle šele po umiku partizanov in se strahopetno maščevale nad neoboroženimi domačini.” Skratka, po prepričanju borčevske zveze dražgoška epopeja vendarle obstaja, le da ne morejo najti še živečih prič, ki bi to lahko potrdile. Preživele priče iz same vasi namreč še vedno govorijo zgolj o tem, da so partizani po manjšem napadu na nemško oboroženo enoto pobegnili iz vasi in je niso branili pred maščevanjem nacistov.
No, malce nerodno je tudi to, da je še nekaj let nazaj Lipič kot general poveljeval Slovenski vojski, tisti vojski, ki je leta 1991 premagala vojsko z rdečo zvezdo, zdaj pa je očitno kar sam na strani tistih, ki so ta znak nosili. To še ni vse: kot vojaški strateg je morda že slišal za razlage nekaterih partizanskih zgodovinarjev, denimo dr. Metoda Mikuža, o tem, da je bil dogodek v Dražgošah navadna polomija. Šlo je za nespametno ravnanje partizanske vojske, saj so se spustili v frontalni spopad z okupatorjem, čeprav so vedeli, da nimajo nobene možnosti za zmago. Leta 1991 slovenska TO (predhodnica sedanje Slovenske vojske) ni ravnala tako, saj se praktično nikjer ni frontalno spopadla z JLA.
A morda se vendarle naše uredništvo moti in je bila dražgoška bitka kljub vsemu veliko junaštvo, ki je imelo celo globalni vpliv. Zato smo vprašanje o tem poslali na legendarno ameriško vojaško akademijo West Point. Če bomo dobili odgovor, da je dražgoška bitka res obrnila peščeno uro v primeru druge svetovne vojne po vsem svetu, kot trdijo nekateri naši novodobni partizanski strategi, bomo bralke in bralce našega portala o tem takoj obvestili.
Glede na to veliko zadrego častilcev neobstoječe dražgoške epopeje pa je tovarišema Lipiču in Križmanu uspelo nekaj drugega – po novem sta namreč psihologa, saj sta natančno izdelala psihološki profil razrednih sovražnikov oz. tistih, ki ne verjamejo v dražgoško epopejo. Kot sta zapisala, se lahko “brez vsakršnih novinarskih ali zgodovinskih kriterijev” objavljajo nove »resnice o Dražgošah«, “ki jih lahko podaja že vsak plačan pisun, lažni zgodovinar, vaški posebnež ali zagrenjeni pijanček, v osnovi pa te izjave ne temeljijo na nobenemu zgodovinskemu dejstvu”.
Torej, sedaj je tudi uradno znano, kdo zavrača partizansko zgodovino: plačani pisuni, lažni zgodovinarji, vaški posebneži in zagrenjeni pijančki. Zato bomo člani uredništva Mravljišča še v tem tednu opravili samoplačniški psihološki in psihiatrični pregled ter nato opravili še test iz poznavanja zgodovine. V tem času bo finančna inšpekcija preverila tudi naše bančne račune in tako neposredno ugotavljala, kako dobro so plačani naši “pisuni” in kdo jih plačuje. Rezultate vseh teh testov in preverjanj bomo seveda najprej poslali na sedež Zveze združenj borcev za vrednote NOB.
Borut N. Čopek, borec Šarčevega bataljona
