Predsednica RS Nataša Pirc Musar danes začenja uradni večdnevni obisk v Avstriji. Sestala naj bi se najprej z avstrijskim predsednikom in predstavniki vlade, v nadaljevanju pa tudi s Slovenci na Dunaju.
Predsednica se je v pripravah na obisk na Dunaju v četrtek sešla s predstavniki manjšine, ki so med izzivi, s katerimi se soočajo, kot najpomembnejša izpostavili prizadevanja za ohranitev slovenskega jezika.
Ni pa skrivnost, da je Pirc Musarjeva že dobra znanka Dunaja – na tamkajšnji pravni fakulteti je leta 2015 doktorirala iz prava s področja varstva osebnih podatkov ter interesa javnosti.
Je pa do nas prišla tudi informacija, da bi Avstrijci ob tokratnem obisku Dunaja lahko podelili tudi častni doktorat za posebne dosežke in sicer s področja lingvistike. Ta poseben dosežek se je sicer zgodil pred kratkim, v začetku tega meseca, ko je Pirc Musarjeva za Pop TV reagirala na poslansko vprašanje poslanke SDS Alenke Jeraj o neuradnem podatku o 57 posilstvih, ki naj bi jih zagrešili ilegalni migranti na območju Ljubljane v prvih treh mesecih letošnjega leta.
Na to je reagirala Pirc Musarjeva z mnenjem: “Drznila si je postaviti vprašanje, za katero je po mojem prepričanju že vnaprej vedela, da ni resnično.”
Na izjavo Pirc Musarjeve so postali pozorni jezikoslovci in eksperti za družbeno lingvistiko, ki so opozorili na pomembno novost v družbenem diskurzu, na kar bi bil verjetno ponosen tudi slavni ameriški (sicer levičarski) lingvist Noam Chomsky, ki je sedaj star 94 let. Namreč, po novem lahko pristojni organi detektirajo, ali opozicijski politiki pri svojem zastavljanju vprašanj zastavljajo t. i. neresnična vprašanja. Povedano drugače: že s samim vprašanjem se grdo zlažejo, tudi če ne postavljajo neposredne trditve. Postavljanje takšnih vprašanj bi lahko postalo tudi kaznivo dejanje.
Kot nam je pojasnil vir z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, je tudi vprašanje otroka “Ali je 2+2 res enako 5?” tehnično gledano laž, čeprav samo zastavlja vprašanje. S pojavom pa se zadnja dva tedna še bolj podrobneje ukvarjajo na FDV, od koder sporočajo: “Tisti, ki postavlja takšna vprašanja, dejansko že ve odgovor nanj, samo dela se, da ne ve. Torej ne sprašuje, ampak trdi.” V kratkem naj bi zadevo prevzel še Inštitut za kriminologijo na ljubljanski pravni fakulteti, že konec maja pa bi bil lahko po nujnem postopku vložena novela kazenskega zakonika, ki prepoveduje tudi postavljanje t. i. lažnih vprašanj. Delno pa naj bi zadevo pomagale sanirati tudi ustavne spremembe, ki bi močno omejile postavljanje poslanskih vprašanj, saj bi morala biti slednja prej avtorizirana pri vodstvu DZ.
Ali bo doktorat za posebne dosežke res podeljen Pirc Musarjevi, sicer še ni znano. A morda bi k temu lahko pripomogla kar relejna točka Kominterne na Dunaju, saj je vanjo vključenih precej Slovencev, ki znajo tudi dobro lobirati. Zanj pa naj bi se zavzel tudi nekdanji sodelavec SDV, ki nosi kodno ime Lingvist.
Mityashvilli Mersholadze, dopisnik z Dunaja
