Sem dobila zadnjič jo po buči,
toda kaj bi, saj bili so naši,
zame krivi so edino vaši,
te prikažem v kar najslabši luči.
Res je, da razbili so nam duri,
šipe da so šle na kosce drobne,
toda to zadeve so obrobne,
je tako pač, če se redno kuri.
Kaj o tem bi sploh vam govorila,
ni pomembno, kdo je bil storilec,
ampak to, da mi v oči solzilec
je prišel, da dozo sem dobila.
To najvišje stopnje je nevarnost,
sem zavoljo tega se zjokala,
policistom bi že pokazala,
kje imajo vendar preudarnost.
Takšne zadnjič lovske nam žgolela
punca je iz lovskega revirja,
slikala na steno dva hudirja,
jeza se ji je v valovih vnela.
Solze tisto so, kar lovce muči,
kaj jih briga za vse razbitine,
za udarce, kaj bi, tisto mine,
je še najmanj buška kje na buči.
Če tako je, kaj bi jih branili,
mislijo lahko si policisti,
lovske kvasijo očitno tisti,
ki so še premalo jih dobili.
