V kulinariki pa energenti?
Ja, tako je, nič ni brez goriva,
ni pomembno, kdo ga pridobiva,
kakšni v njem so zbrani elementi.
V kulinariki, da kaj se skuha
da se kaj prepraži ali speče,
energenti so potrebni, steče
da zadeva, da se kaj poduha.
Upravičeni do energentov
najbolj lačni so in ogroženi,
kuharji sklenili so, storjeni
so bili koraki, brez patentov.
Ni potrebna tu filozofija,
ko si lačen ali ko te zebe,
energent dobil boš, brez potrebe
kritika je, ki z očmi zavija.
Vavčer, da se v kuhinji zakuri,
skuha da se, ko ljudje so lačni,
da je luč, ko dnevi so temačni,
poskrbljeno da je vse ob uri.
Kar oglasi jesih se iz kota,
kis, ki ni mu dosti mar za delo,
ki veliko bolj mu všeč je jelo,
jesih v svojem kotu jezo lota.
Kritizira jesih vse po vrsti,
češ z jedjo da se le podkupuje,
energent da se dobi brez muje,
kislega srbijo dolgi prsti.
Kaj ni všeč ti, jesih, so vprašali,
ko ta malce delo je odložil,
komu in zakaj si se potožil,
ker v v solato nismo tebe dali?
Jesih sicer je za to ustvarjen,
da se z njim okisajo jedila,
toda ni hudo, ni takšna sila,
v jedi da vsak jesih bo pokvarjen.
