Je denar potreben, bom tožila,
vpila Anja je, smo ga potrebni,
smo brez njega zavod kot pogrebni,
vse bom za denarje naredila.
Ti mi, Musa, stala boš ob strani,
vse za stranko, vse za naš dobiček,
nekaj kane spet da nam v mošnjiček,
Musa, ti napadaj, hkrati brani.
Stranka nas zapušča, se osipa
tisto ji, kar nujno potrebuje,
se lahko zgodi nam še najhuje,
da nas stranka nič več ne potipa.
Jaz sem jo zajahala, jaz vodim
igro z njo, ti, Musa, pa pomagaj,
vpila Anja je, samo prilagaj,
kajti jaz s težavo sama blodim.
Musa pravi, stranko bom branila,
brez skrbi, vse druge naše stranke
bom vodila redno na sestanke,
tudi to, ki me je zapustila.
Ki pred leti brcnila me stran je,
ki bila do mene je krivična,
vse pozabim, nuja nas resnična
spet je povezala, slabo stanje.
Te blodnjave mu nerazumljive
slišal dveh je žensk mimoidoči,
gledal dve priletnici vpijoči,
kakšna stranka, kaj stvari so krive?
Pa potem uvidi, ponesreči
da zablodil v tisti del je mesta,
kamor pelje temna ozka cesta,
znašel se v četrti je rdeči.
