So v Butalah znova se jezili,
kakor vedno že na pol mandata,
ko v Butalah je vse polno blata,
da lahko bi ga še izvozili.
Blata hudournega čez glavo,
vendar tudi drugih blatnih štorij,
pa afer, korupcij, kot bi nori
vso oblast prevzeli in pa slavo.
Zlatega bi ptiča namočili
eni zdaj najraje, ker ves žamet
zanj prodali so, češ z njim da pamet
so kupili – in se nasmodili.
Čisto nič Butalcem ne ustreza,
se jezijo, a ne sami nase,
ne pogledajo v obraz si, vase,
tudi ko Tepanjčan jih podreza.
Pravijo, mi nismo ga volili,
tega ptiča, smo bili nevtralni,
da se sproži kar sam plin smejalni,
ko zaznava, kaj na jok jih sili.
Res seveda so bile volitve,
toda zanje niso odgovorni,
njihov kriv sistem volivni vzorni
je za takšne kvazi pridobitve.
Je v Butalah, pa saj to vsi vemo,
en sam glas in tega poseduje
uš, ki se Marogla imenuje,
in pa Šprinca ji še reči smemo.
Šprinca je Marogla faktor tisti,
ki odloča, v čigar brado zleze,
ta bo vodja, pa čeprav brez veze
je popolnoma, povsem in čisto.
Kdo pa jim Maroglo to usmerja,
ve se tudi jasno za Butalce,
lastne pameti ujete talce,
uš najmanjša, ta jim um odmerja.
