Evolucija, se ve, zahteva
žrtve in odklone ter napake,
vsemogoče se rodijo spake,
da Boga občasno tudi zgreva.
Dodo je denimo izumrl,
bil golob je to z Mauriciusa,
neletalec, ptič ves brez okusa,
božji ki načrt ga je prezrl.
Razodel je bog, seveda z malo,
pred nedavnim nam napako lastno,
da premalo deloval oblastno
na svobodi je, kot bi se dalo.
Hotel da je fazo preskočiti,
ko kreiral novega je ptiča,
temu bil sodobni svet je priča,
ni popravka mogel narediti.
Hotel to storiti je civilno
in legalno, kot nam razodel je,
da povzpel bi ta se ptič na drevje,
pa se sfižilo mu je obilno.
Da naiven je in zafrustriran,
rekel je, ker je pritiskal v prazno,
rezultat je videti porazno,
da ne rečemo degeneriran.
Ni bil pravi bog to, imitiral
ga je ptič, ki v bolni domišljiji
sebe vidi kot boga v viziji,
ptič, ki Bog ga zdavnaj je škartiral.
