Obisk je imel drugačen namen, kot smo prva mislili... (foto: Twitter / UWEC)

Šli sta pionirki po sledovih,

po sledovih vzornika maršala,

njuna pot v analih bo pristala,

saj bili sta v Afrike okovih.

 

Za svobodo, ne kolonializmu

čivkali sta spodaj v Podsahárju,

sanjali o biserih, denarju,

zraven še o imperializmu.

 

Ena v belem, torej po maršalsko,

druga v capah Afriki primernih,

v blodnjah svojih lastnih neizmernih

sta obnašali se prav rivalsko.

 

Afriški imeni sta nadeli

si pri tem, zdaj prva je Uganda,

druga imenuje se Ruanda,

črni bi bili, a sta le beli.

 

Tam, kjer kršene so vse pravice,

spolno, rasno kjer razlikovanje

brani z opicami občevanje,

tam bil sta borki, vest resnice.

 

Sta prinašali samo svobodo,

gibanje in ritem, za napredek

dali vse od sebe, vsak izcedek

znoja sta prispevali v zablodo.

 

Promovirali sta tam turizem,

čimveč da na sever pride črnih,

po evropskih hribih da se strmih

dričajo in zganjajo nudizem.

 

Kdo sta, so potem se spraševali,

ko gostitelje sta zapustili,

ah, dve beli maškari sta v sili

skrajni na potep se pač podali.

 

Saj tako kot že pred pol stoletja

pionirkam mesta ni v Evropi,

zanje so le Afrike okopi,

ki naravnega so željne gretja.

 

Sta prišli, odšli povsem zeleni,

kot bili sta prej, dve pionirki,

socializma lastne mere hčerki,

za današnji svet – neuvrščeni.