V znanstveni fantastiki se novo
piše nam poglavje prve vrste,
so vtaknili scenaristi prste
v ta svet s čisto svojstveno zasnovo.
Transilvanski grof je z energijo,
ki premorejo jo le mrliči,
v genih njihovih ki se kopiči,
takšno sam izpeljal mimikrijo.
Transilvanec gensko je mutiral,
dvignil se iz krste kakor ptič je,
si nadel golobje je naličje,
kot fantom poletel, navigiral.
Prisvojil si je identiteto,
vstalo truplo je lahko negibno,
po romunsko zažgolel brezhibno
tat s podobo gensko je privzeto.
So mutirali njegovi geni,
vstopil je kot neoseba v banko,
kjer sprejeli so ga kakor stranko,
ki se jo še prav posebej ceni.
In nakazal vsoto je izdatno
na ime nedolžnega človeka,
da uniči ga, po njem useka,
prizadene s tem ga nepovratno.
Temu da fantastika se pravi
in kot znanstvena naj se prodaja?
Preneumna vendar stvar postaja,
pameti se posmehuje zdravi.
Takšna se dogaja barabija
v filmih slaboumnih le, cenenih,
traparija o romunskih genih
kvečjemu je slaba parodija.
