Glas povzdignil spet je Milivoj,
ta, ki sebi neodvisnež pravi,
se na protikandidatko spravi,
z njo spusti se v brezobzirni boj.
Mu tranzicija smrdi totalno,
kakor svojčas je Cheju Guevarri,
motijo brezmejno ga denarji,
nadnje vrže Mile se verbalno.
Milivoju v nos gre kapitalno,
kar po kapitalu zaudarja,
da ne mara ga, ves čas poudarja,
afektirano, že teatralno.
Če ne veste, kdo od kapitala
je odvisen, Mile se zadira,
glejte tja, kjer ona paradira,
vidiš kjer tranzicijska zijala.
Takšna da krojijo nam usodo,
Milivoj kriče ljudem oznanja,
takšni krivi zdajšnjega so stanja,
nak, ti vladali nam pač ne bodo.
Mene, ki sem neodvisen, glejte,
Mile afektirano pribije,
mi dodajmo le, na mimikrije
se račun pošteno le nasmejte.
