Leva je planina po imenu,
tam nekje je v triglavskem pogorju,
vidi se jo zlahka na obzorju,
znana po posebnem je plemenu.
Jarčje pasme prav posebno pleme
po planini vsevprek naskakuje,
da pastirjem je čedalje huje,
trop zbezljan jim je v neznosno breme.
Se zato polemika je vnela
med pastirjem že nekdanjim glavnim
in med glavno pastirico, z javnim
sta prerekanjem hud spor začela.
Marči je pastir ta, s Serpentine,
ona Anja, v hipu prepoznavna,
bi oba hotela biti glavna,
nista to ljubitelja tišine.
Marči jarca divjega v bran vzame,
Anji žuga, naj bo vendar tiho,
ker slab vpliv na kolektivno psiho
s tem ustvarja, se sovraštvo vname.
Anja je prefrigana in hoče
vtis dajati, da je disciplina
na planini Levi tej vrlina,
pritegniti Marčiju pač noče.
Se prepir zavoljo jarcev vnema,
takšen kot okoli sence osla,
kot da nimata pastirja posla
in je to edina skupna tema.
Vedno večja njuna je razpoka,
eden drugega za to krivita,
sama sta kot jarca srborita,
kakor razpuščena dva otroka.
Pozabila čisto sta pastirja,
da te jarce skupaj sta vzredila,
zdaj imata, kar sta si vzgojila,
na planini Levi pol hudirja.
