foto: STA

Je v kanalu, torej na globokem

počilo in smrad se je razširil,

kot bi sebi se kdo izneveril

na področju znanem in širokem.

 

Iz kanalizacije skočilo

je nenadoma, kot strela rdeča,

nekaj, čemur rekli bi nesreča,

ven prišlo je jasno navodilo.

 

Ptičjega da je že petja dosti,

naj se neha naš kanal smetiti,

se smeti ne dá več dobro skriti,

treba perutnicam bo zagosti.

 

Saj golobi vse so zasmradili,

zdaj pa da še kosi jim sledijo,

treba temu reči bo adijo,

ker preveč so se že namnožili.

 

Se kanalizacija maši že,

zadonelo ven je iz globine,

iz pritlehne znane nevišine,

ki poznamo jo, da je vse niže.

 

Tam globoko se je odločilo,

da preveč podgan je že letečih,

ki ogrožajo svet pravih rdečih,

se zato jih zdaj je zavrnilo.

 

Kos ne more kos globini biti,

ki jo pooseblja glas pritlehni,

v konkurenčni borbi se nenehni

isto zna golobom pripetiti.

 

Ko mašé kanale s svojim blatom,

bataljon glodavcev jih naskoči,

vedeti dá ptičkom, da po moči

bodo vselej za najmanjšim bratom.