Barbapapa, slikana podoba,
mnogi še prav dobro ga poznate,
spet je tukaj, novega imate,
le da kopija je motna, groba.
Barbapapič, kot se imenuje
v novi zgodbi, v šolo gre visoko,
kjer razmahne ves se na široko,
lepe tam uspehe pričakuje.
V šoli Barbapapič šef postane
in sam sebi pridno stolček greje,
nekaj časa se mu sámo smeje,
ker v elito spada, med izbrane,
A potem naenkrat se pokaže,
obolelost da je tam velika,
treba nujno šoli je zdravnika,
slika kritična je in ne laže.
Pa zdravnika ni nikjer dobiti,
manjka jih, ko je največja sila
in bolezen je ugonobila
pol že šole, kaj sedaj storiti?
Barbapapič misli se oklene,
zdravstvu da več časa bo posvečal,
vpis visokošolski brž povečal,
na to pot zdaj pospešeno krene.
Ker pa dolg je medicine študij,
vpisoval bo raje psihologe,
ti prevzeli dohtarjev naloge
bodo najhitreje, sester tudi.
Barbapapiču gre res priznati,
da rešitev je inovativna,
in čeravno je dekorativna,
moraš psihološko jo jemati.
