V Ptičji hosti so ekscesi gosti,
že težko slediš sploh, kaj dogaja
se tam notri in kaj se poraja,
saj podobno je vse bolj norosti.
Gnilo jajce, pravijo, podaja
se iz gnezda v gnezdo, se začelo
tisto je, ko jajce razsmrdelo
se do konca je, gostó postaja.
Suva ga golob iz gnezda stalno,
na svobodo, ven, mu prigovarja,
toda jajce le še bolj zaudarja,
smrad se je razširil že podtalno.
Policija, z njo vse preiskave
so nemočne, jajce namreč poka,
kakor boben je, ki silno stoka,
bobnar ko ga kresne sredi glave.
Se golob ob jajce je spotaknil,
ki se sam ga hotel je znebiti,
ni bilo mogoče padca skriti,
ko ob gnilega se je zataknil.
Jasno mu je, jajce da ni zdravo,
če pogoltne ga samo en košček,
bo za vekomaj lahko ubožček,
na zdravniško šel bo preiskavo.
Preiskave silno se otepa,
drugim ptičem jajce v kljun potiska,
glas pa počen vedno tanjše piska,
gnilo jajce pač ni kura slepa.
Kar želeli v hosti so, imajo,
smrad se, kot vse kaže, ne poleže,
ga odganjati bo vedno teže,
tale jajca žalostno končajo.
