Neopredeljen sem, sem brez mnenja, kot se je po starem reklo temu, in lahko počenjam navzlic vsemu vse, kar je ostalo od življenja.
Takšne vrste me neuvrščenost čisto vseh dolžnosti odvezuje, zdravstvo mi čedalje bolj je tuje, kaj me briga za neurejenost.
Rekli so mi, da opredeliti ni se treba mi, ker moja vloga bo ostala brez uspeha, žoga, ki je ni mogoče v gol zabiti.
Neopredeljena je bolezen vsaka prav tako, ki me napade, neopredeljene z njo so nade, so dejali mi, naj ne bom jezen.
Neopredeljen sem, do zdravnika ni mogoče mi, ker opredélil nisem zanj se in se razvesélil je hudič, da z zdravstvom nimam stika.
Neopredeljen kot ptič pod nebom sem že dolgo, kar mi garantira, rekli so, odpade da ovira, hodil da za lastnim bom pogrebom.
So razmere takšne in še bodo, odkar sem se opredélil lani, da se golobnjak pri meni hrani, ki mi nudi, daje to svobodo.