Petek je, popoldanska bo ura,
a za nas sodnike ni počitka,
je usoda doletela bridka
nas še danes, pravde diktatura.
Pravde nam diktat tako veleva,
tudi če je petek, ura pozna,
je nevarnost tolikajšnja, grozna,
da v razpravo nujno gre zadeva.
Morali smo naglo odločiti,
iskrica nevarnost da predstavlja,
vztlela bo, pokonci se postavlja,
mogla bi se še v požar razviti.
Nujno treba je požar gasiti,
preventivno, preden se razvname,
preden iskra širiti se jame,
to nam je sodnikom ukreniti.
Vrata treba naglo je pripreti,
iskro poteptati, pred požarom
se zaščititi s kontra-udarom,
v kali ko je še, požar zatreti.
Smo storili to, a brez učinka,
plamenček se spretno je usločil,
na vrhovno mesto brž preskočil,
nam prišel za hrbet krog ovinka.
Vrata smo priprli, ne deluje,
ogenj je tako samo še bliže,
z vrha dol nas soj požara liže,
pogorišče se nam približuje.
