Se pojavil spet je na vidiku,pa ne Don Kihot, ta je pokojni,dvojnik je prišel, ki v vlogi dvojnibojnemu sledil je naglo kriku.
Don Fayon je znova skočil v sedlo,zdaj kolege tuje prepričuje,da bilo nikoli ni še huje,čisto je junaka stanje zmedlo.
Trojka da odjezdila na vzhod je,šla v krajíno, kjer so boji strašni,kamor pač ne upajo si plašni,tja le viteški gredo gospodje.
A od nas odšel je tja v divjinomož, ki ruši nam demokracijo,strašno zganja ta tip mimikrijo,ta se šel je bojevat v krajíno.
To ni prav, se drl Don Fayon je,prikimaval konj mu je zboseni,pa ne Rosinant, če smo pošteni,druge jezdi ta naš vitez konje.
In sam sebi tudi sekundira,sam naš Don je v pomočnika vlogi,Tančo Farsa sluga je ubogi,ki edini vselej ga podpira.
Trezen ni, kot Sančo Pansa bil je,ta je Don Fayonu zvest do kraja,tudi ko falanga se razkraja,skupaj se vojskujeta prav divje.
V eni sta osebi neločljivi,Don Fayon je Tančo Farsa hkrati,besno trojko viteško ko blativ želji strastni in nedosegljivi.
Proti trojki gre in nad sovraga,pa če tujci stokrat povedo mu,lastnemu da s tem škoduje domu,Don Fayonu v mislih je le zmaga.
Dal sam sebi Don Fayon je posla,konja je zajahal, se bojuje,nauk pa zgodbe je, je z njim vse huje,
konja spet zamenjal je za osla.
