V hiši se kar sama zaposlila
je nedaleč stran od kolodvora
in dejala, da nekdo pač mora
delati, kar si je naložila.
Pravi, da se Marta imenuje,
nekaj skepse je glede imena,
ker okolica jo ožja njena
vedno za Zvezdano oklicuje.
Kakor koli, v službo se je vzela,
je bilo v trenutku duhamorno,
mesto ker zasedla odgovorno
Marta je, češ, glej, tako se dela.
Za vodilno se je razglasila,
in začela v svoji je maniri,
da takoj se v hiši glas razširi,
tale bo še sebe ven znosila.
Je metala vse ven kot za stavo,
zaposleni da lahko zijali
so samo, osupli vsi obstali
nad prav vsako Martino najavo.
To čistilka vendar je, spoznali
slednjič so, ki pravijo ji Marta,
iz presežka delavcev, iz škarta,
le kje to so zvezdnico pobrali?
To je zvezda še iz prejšnjih časov,
ko je delavec samoupravljal
pa postaval, vneto čas zapravljal,
je prišla iz kvote tistih asov.
Zamolčali hujšo so resnico,
ki za vso je hišo vir sramote,
da iz invalidne ta je kvote,
z eno roko, skrivljeno levico.
