Se ga spomnim, delo ni dišalo
mu nikoli, ko je bil pri delu,
raje sanjal je takrat o jelu
in da bi se izogniti dalo.
Šuro Jesih, naj vam ga predstavim,
pa saj veste, tisti, ki je z dela
prej prišel, kot da bi ga zadela
strela v zadnjo plat, če še pristavim.
Se ta Jesih zdaj spet napihuje,
bi zabaval rad čez delo kmetov,
ta v maniri delavskih bi svetov
se širokoustil kar najhuje.
Kakor jesihar se tip repenči,
saj se Jesih vendar imenuje,
delo pa mu mrzko je in tuje,
nerazsodni je podoben čenči.
Po južnjaško ta bi smešil kmete,
kakor pravi gizdalinček mestni
v govorici svoji bi pocestni
širil najbolj trapaste nasvete.
In to je o njem zdaj zgodba cela,
saj je tipček čisto brez vsebine,
ko ga vidiš, te v trenutku mine,
veš, da Šuro Jesih gre, od dela.
