Miš po videzu je po naturi,
kratka dlaka manjka ji nobena,
dobro hranjena in porejena
kalorije pridobljene kuri.
Na pogled bi rekli, je cerkvena,
taka vendar se navzven predstavlja,
pred cerkvene duri se postavlja,
da bila bi lepša slika njena.
S cerkvijo je vezana poslovno
in privatno, kakor ji pritiče,
ko vas nagovarja, cvili, kliče,
toliko o njej, samo osnovno.
Toda vse drugačno je ravnanje,
ki ta miš ga javno izkazuje,
zdaj pred džamijo se prikazuje,
svoje versko razkazuje znanje.
Praznike pozna da muslimanske,
tolsta miš je vidno pokazala,
ko za miloščino tam je stala,
cvilila popevke partizanske.
In hvalila vsepovprek z namenom,
da bila bi znana, popularna
kot usmiljena in kot preudarna,
a prežala tam je zgolj za plenom.
Briga miš za cerkev in mošejo,
mar so ji le polnih miz dobrote,
ki namenjajo se za sirote,
te da takim, kot je ona, grejo.
Miš bo vedno tam, kjer so koristi,
enkrat v cerkvi, pa pod minaretom,
delala spravljiva se pred svetom,
kdo je ne pozna še do obisti?
