Se dobimo spet pri Konjskem repu
kakor ponedeljek vsak, klicali
skupaj so, da bi si duška dali
tisti, ki v največjem so precepu.
Je pri Konjskem repu vsa svoboda,
tam lahlo grozi se, zmerja, blati,
streže Marcelina, stara mati,
zraven žveči, pljuva, smrka, gloda.
To oaza je, kjer njene grožnje
se kot med in mleko nam cedijo,
Marcelina toči nam vizijo
legitimne ubijalske vožnje.
Vse lahko počne se tam, za javne
se denarje tisto tam prodaja,
kar od sebe starka ta oddaja,
kar oblike gnusne so pojavne.
Ji beznico treba bo zapreti,
vsa soseska zadnjič je sklenila,
pohujšljivka bo ugonobila
namreč vse s prav bolnimi obeti.
Sklep sprejet je, pajzl so zaprli,
a naenkrat Marcelino staro
nafrfuljeno vso pod prevaro
spet med gosti so lahko uzrli.
Je pod drugo firmo, ni prodaje
več pohujšanja pri Konjskem repu,
starka zdaj kot gostja in v počepu
vse storitve tam brezplačno daje.
