foto: STA

Se dobimo spet pri Konjskem repu

kakor ponedeljek vsak, klicali

skupaj so, da bi si duška dali

tisti, ki v največjem so precepu.

 

Je pri Konjskem repu vsa svoboda,

tam lahlo grozi se, zmerja, blati,

streže Marcelina, stara mati,

zraven žveči, pljuva, smrka, gloda.

 

To oaza je, kjer njene grožnje

se kot med in mleko nam cedijo,

Marcelina toči nam vizijo

legitimne ubijalske vožnje.

 

Vse lahko počne se tam, za javne

se denarje tisto tam prodaja,

kar od sebe starka ta oddaja,

kar oblike gnusne so pojavne.

 

Ji beznico treba bo zapreti,

vsa soseska zadnjič je sklenila,

pohujšljivka bo ugonobila

namreč vse s prav bolnimi obeti.

 

Sklep sprejet je, pajzl so zaprli,

a naenkrat Marcelino staro

nafrfuljeno vso pod prevaro

spet med gosti so lahko uzrli.

 

Je pod drugo firmo, ni prodaje

več pohujšanja pri Konjskem repu,

starka zdaj kot gostja in v počepu

vse storitve tam brezplačno daje.

 

Prejšnji članekUrša Krakočar Krakar: DVE VEJI
Naslednji članekFata Morganšek: LEVI IZVIR (iz knjige prerokb)