Na poljani se je oglasila,
da iz petnih žil je zadonelo,
grlo samo je od sebe pelo,
o svobodi pesem govorila.
Je avdicija bilo to petje,
glavna pevka rada bi postala,
na koncertih redno gostovala,
dala je zato od sebe – dretje.
Dretje je bilo to eno samo,
a kaj moreš, ker se dopustilo
vsakomur je, se je pač zgodilo,
da so doživeli pravo dramo.
Biti Marilyn si je želela,
vsaj če gre soditi po frizuri,
barvi las, po celostni vizuri,
v njenem slogu je zato zapela.
Drla se je, kot da je pod vplivom,
kakor Marilyn v najslabši fazi,
v glasu njenem tak se vpliv izrazi,
izpostavljen stalnim še prilivom.
Kot da bi po grlu klokotalo,
klokočarjenje si slišal glasno,
vsem navzočim je postalo jasno,
pomagati tu ne bo se dalo.
Vtis porazen z dretjem je pustila,
a še dosti hujši se obeta,
pesem o svobodi javno peta
v zboru, ki bi ona ga vodila.
