V ptičjem svetu vse se preureja,
treba se je pač prilagoditi
na razmere, vse za to storiti,
da zdržala bo vse tiče veja.
Nov je reglement zdaj v izdelavi,
nova to med ptiči so pravila,
ki naj dala bi zagotovila,
pridejo da na površje pravi.
Njih zastopstvo ko bodo volili,
biti mora vsak na pravi veji,
da ne izvisi, gre v ptičereji
po načrtih vse v tej hudi sili.
So ugotovili, za golobe
da podnebje ni mediteransko,
jim zato določijo ljubljansko,
tam izvajajo naj svoje probe.
Kukavica gnezdo jim odmeri
svoje lastno tam pod magistratom,
prepustila ga golobjim bratom
je zato, da ga golob pomeri.
Tu da gnezdo zanj bo izvoljivo,
kukavica z južnih krajev reče,
tu zadeva kot po maslu teče,
pridi sem, golob, saj je vseljivo.
Kaj bi drenjal se tam po gorici,
kjer je tičev takih tvoje sorte
vse preveč, iz ptičje te kohorte
se odlepi, zleti k nam pri priči.
Kukavico gre pač poslušati,
saj tako mu reglement veleva,
ptica mu ljubljanska že pogreva
stara jajca kakor dobra mati.
Sedel je golob na jajca njena,
njej bilo drugam ni treba iti,
komur koli jajca podtakniti,
sam je sedel nanje, stvar poštena.
Reglement tako mu je določil,
zdaj pa čakajmo, da pride tisto,
da si ptiči pridejo na čisto,
da sistem jim je po šivih počil.
Tisti ključni dan ko enkrat mine
in ko v lastna gnezda se zazrejo,
se edino to vprašati smejo,
kdo pobere jajčne jim lupine.
