Stara mati, mati Marcelina,
sivolasa in vsa razpuščena,
spet imela šov je, enkrat ena,
v lastnega se je sprevrgla sina.
Mati pobalinsko se obnaša,
da ne veš, kdaj sin je in kdaj mati,
a sorodstvo da se prepoznati,
Marcelina sina še prekaša.
Kakor v filmu Psiho, je podobno?
Ja, precej, čeprav bilo obratno
v Psihu je, no, tukaj pa gre vzvratno
zgodba z Marcelino nespodobno.
Mati žrtev je, to vest oddaja
svetu širnemu in se razkuri,
da so ji zaprli hišne duri,
da odveč, v napoto da postaja.
V ponedeljek da ni mogla v hišo,
so barabe vrata ji zaprle,
z materjo se Marcelino sprle,
v stransko so potisnile jo nišo.
Mogla ni se v ponedeljek dreti,
pa zdaj dere se, naj svet jo sliši,
ti, ki slišiš, za uho zapiši
si, kateri zanjo so prekleti.
Zbrala bom podpise, so že zbrani,
krilila je sivolasa mati,
da se nujno morajo me bati
vsi, ki niso na tej, pravi strani.
Njih je »ene par samo«, je vpila,
vemo točno kdo so, jih ujeti
treba bo, potem, se ve, zapreti,
mati to kar sama bi storila.
Zdi se, šlo za studijski posnetek
da je filma Psiho, da posneli
petega so, z materjo zadeli
v nulo, a je to šele začetek.
Obnoviti bi se zlahka dalo
zgodbo filma tega prav na kratko,
da v teh scenah kajpak nič ni gladko,
Marcelini se je odpeljalo.
