Je pritekel, silno, silovito,
se nad njim golobček je ustavil,
mar Odrešenika je pozdravil,
je mar novi se pojavil Tito?
Naženimo jih, se je zadrl,
sunil z glavo, stresel sivo grivo,
publiko pogledal spogledljivo,
v boke se kot vodja je oprl.
Na katerega me vrag spominja,
vprašal me prijatelj je, ko gledal
je skakača, ta pa je povedal,
da je čas, da čase se spreminja.
Nov obraz? To že ne bo držalo,
ga neštetokrat je že ugledal,
a morda tedaj se ni zavedal,
da kot novega se bo kazalo.
Videl dostikrat je to pojavo,
ravno te ne, a zelo podobno,
sikala, jezljala je hudobno,
delovala mu zelo nezdravo.
Takšno kriljenje mediteransko
je Slovencem tuje pač, ne lastno,
in poskakovanje to oblastno
sodi tja v podnebje italijansko.
Se prijatelj spomnil je, pozira
ta prismoda v filmu zagotovo,
snemajo v Gorici ga na novo,
on pa Duceja v njem imitira.
