foto: zajem zaslona

Smo ha vidli, je sadil drevjesa,

rekli so, ta prau se je uahlasu,

so pohljedli na višinu, masu,

padla jim je na uači zavjesa.

 

Je  z lopatu stau ku lipou buoh,

tam na Krasi zrauen haber biu je,

shljedalu je use vkop strašnu divje,

tam uakuli jen tam nauakruoh.

 

Raje vam povemo po slovensko,

kaj počel je tam dreves sadilec,

čivkal je tako kot ptič brezkrilec,

za duet si je pripeljal žensko.

 

Za duet da zgledalo ubrano

bi vse skupaj, kakor se spodobi,

a so vrabci čivkali z golobi,

skrajno da slabo je zaigrano.

 

Manjkal njej samo je cucek mali,

ki postal je spremljevalec zvest ji,

ki se nanj mogoče je zanesti,

ki so ji ga za reklamo dali.

 

Je bilo drago pregrešno, mastno,

scena karseda zares obskurna

in reakcija ustrezno burna,

kot da jamo kopljejo si lastno.

 

Se zavedel on je vsaj nečesa?

Splošno znana je ugotovitev,

da vse bliže je ugonobitev,

ko na psu si, se držiš drevesa.