Žur, ej, gre do konca, žur, ej, vpije
Peter, za zabavo odgovoren,
v žuru vedno prvi, neumoren,
dokler zjutraj sonce ne posije.
Dajmo, žur, ej, kakšna odgovornost,
starši in otroci, na zabavo,
kaj nas briga za življenje zdravo,
kaj nam mar telesna je odpornost.
Da le žur je, žur, ej, v šoli naši,
brez pouka nam bo idealno,
znanstveno dokazano fatalno,
mar pomisleki so vsi mu vaši.
Žur, ej, to edino ga zanima,
Petra, ki ravna se po navdihu,
kaj če so otroci na prepihu,
brigajo ga virusi in klima.
Žur, ej, zanj zakonska je podlaga,
Peterček se zgolj na to sklicuje,
vsem pomislekom se posmehuje,
da je le na šoli vedno zgaga.
Žur, ej, gre do konca, tu ni dvoma,
ni nam mar zanj, naj ga pa odnese,
če žurer okužbe ne prenese
in bo sam na koncu žura koma.
