Film nekam znan, veliko asov,
propagandna zgodba in cenena,
komisarkin govor glavna scena,
to izdelek je sovjetskih časov.
Komisarka Nastja v njem rešuje,
kar po njenem sodi se krivično,
urejuje sama stvar dotično,
s tem oblast sovjetsko utrjuje.
Sama bi sodnike uklonila,
ki naj bi preveč na stran skrenili,
po zakonih ker so zgolj sodili,
take Nastja naj bi ukrotila.
Druge, pravi, bo imenovala,
sama vajeti bo v roke vzela,
kar potrebno je, to bo počela,
neposlušne strogo kaznovala.
Gledali smo film in zijali,
le kako je vendar skomponiran
in v slovenščino sinhroniziran,
komu glavno vlogo v njem so dali.
Prepoznali slednjič smo akterko,
ta sodobna je, sploh ni iz časa
prejšnjega, zven njenega pa basa
je izdal vsem znano nam pozerko.
Komisarka Nastja, ta prednjači
v šovu tem resničnem, v lastni drami,
okrog nje naturščiki so sami,
šov pa zganjajo na ruski dači.
Šele prvi del se prikazuje,
ruska dača, na njej praznovanje,
a že čakamo nadaljevanje,
ki bo takšno, kot se pričakuje.
Film bo zares dosežek stroke,
je dokumentarni, bo posneto,
revolucija kako zagreto
lastne prenažrte žre otroke.
