Mala kukavica iz Prekmurja,
pa ne štorklja, da ne bo pomote,
se lotila večkrat je rabote,
jajca da je pomešala kurja.
Zadnje ko se slednjič je lotila,
vzela jajce je, ki njeno lastno
ni bilo, a zdelo se oblastno
je dovolj, da bi ga podtaknila.
Se šopirilo je tisto jajce,
dlake so štrlele iz lupine,
ptič bo dober, v hipu jo prešine,
pleše, kot da bi imeli zajce.
Podtaknila jajce je pozimi,
da se izvalilo je aprila,
kukavica mala pa se skrila
je, češ ni ji dobro v vsaki klimi.
Res potem ji je postalo vroče,
ko se tisto pišče izvaljeno
vedlo je kot še dotlej nobeno,
kakor zdrava pamet najmanj hoče.
Kaj storiti, to se zdaj sprašuje,
ko je golobnjak prepoln gnoja,
naj prizna dejanja blazna svoja
ali jajce razglasi za tuje?
Se izkaže namreč, po pomoti
lastno da je jajce podtaknila,
se resnica žal ne bo več skrila,
kdo vpleten v golobji je raboti.
