Vlada, ženska znana iz soseske,
ni na dobrem glasu, vsaj pri nas ne,
tudi če natakne najbolj krasne
si uhane vrh svoje pričeske.
Ta je Vlada polna sebe sama,
niti tega ni da bi omenjal,
kaj lahko kdor koli bi počenjal
z njo, ki je namišljena zgolj dama.
Kakor koli, Vlada zdaj je v strahu,
saj pomoč je zadnjič obljubila
ponesrečenim, nič izgubila
ne bi s tem pri svojem polnem krahu.
Itak bi iz svojega ne dala,
kajti Vlada dela pri blagajni,
kjer obračajo se soldi bajni,
tam za vselej rada bi ostala.
Obljubila je humanitarni
pač organizaciji denarje,
zdaj pa kaže, da ji malo mar je
za pomoč v zadevi solidarni.
Se zaveda namreč dobro Vlada,
tej če ustanovi namenila
solde bo, nazaj da jih dobila
več ne bo in tega nima rada.
Vlada namreč takim le namenja
tisto, kar že itak sploh ni njeno,
za okrasje lastno da ceneno
vrne se ji, da si ga pripenja.
Tu pa je nerodna res zadeva,
saj denar do prizadetih pride,
se ne vrne Vladi, prej poide,
tolikšen zato jo strah preveva.
