Aritmetika je prva veja
matematike, smo se učili,
so pri tem nas polnili s pravili,
ki kraljica vede jih odreja.
Kar se zdelo nam je nemogoče,
v aritmetiki se prav izide,
minus in pa minus v plus preide,
pa naj reče kdo, kar koli hoče.
Negativno minus negativno
v aritmetiki je tak dosežek,
da nazadnje boš dobil presežek,
saldo se prikaže: pozitivno.
V minus mestna ko je šla blagajna
in še stokrat v minus, smo dejali,
to ne gre, pa so nam prikazali,
da je cifra pozitivna trajna.
Ko k hudiču šlo je vse privatno,
ker nekdo tak minus je pridelal,
novi minus luknje je zadelal,
šlo je v pozitivno – nepovratno.
Minus z negativno energijo
in z nabojem novim negativnim
kazal fantom se je pozitivnim
kakor vernik vdano zre v Marijo.
Pozitivno da je za državo,
za deželo, mesto, za občane,
minus prepričuje državljane
v pozitivno, to je v tisto pravo.
V praksi je pri nas res produktivno,
da na minus minus nov ustvariš,
matematik te uči: »Tovariš,
za Slovenijo gre pozitivno.«
Tej uspeva vse, kar si zahoče,
minus vsakič pod nov plašč prikrije,
toda take vrste mimikrije
aritmetika na koncu noče.
Za Slovenijo se pozitivno
ne izide, kot bi si želela,
ko učencev masa bo dojela,
kaj je v aritmetiki fiktivno.
