Tepček včeraj si je bil domišljal,
da en dan se dá kar preskočiti,
ga administrativno odstraniti,
in storiti tega ni pomišljal.
To še danes bomo postorili,
svojim je pajdašem brzojavil,
na papirju dan se je odpravil,
pod pritiskom, v kar največji sili.
Včeraj tepček je še sanjal sanje,
danes da nov dan bo, vse drugačno,
pa enako je nebo oblačno
in enako zanj moreče stanje.
Dan, ki naj čez noč bi se odpravil,
dan spomina, danes zopet tu je,
najsi še tako ga zametuje,
ni s poti ga z enim mahom spravil.
Dan spomina, ki nanj besno cilja,
vse dni v letu zdaj bomo imeli,
danes skupaj smo ga doživeli,
komunističnega dan nasilja.
