O, hudiča, toliko bo zbranih
spet na cesti, pa vsi brez kolesa,
le kako naj se domislim česa,
da ne bo preveč nas popackanih.
Kajti če spustimo venkaj sliko,
če izkaže se, kdo tu ne laže,
bo hudo za takšne naše baže,
moramo ustaviti to kliko.
Brez kolesa, za povrh bo sreda
in ne petek, pa vsebina vroča,
bo med drugim voda v njej tekoča,
o, hudiča, to za nas bo beda.
Kaj nam vendar je ta hip storiti?
Panorama je že prenevarna,
naša pa dejanja malomarna,
to če v javnost znalo bi uiti.
Kaj naj rečem, komaj bil postavljen
sem na mesto psička, za čuvaja,
pa lahko me množica oblaja,
bom zaradi nje še kam prestavljen.
V hiši dajo me na takšno mesto,
kjer se grizel spet bom od zavisti,
in režali se mi bodo tisti,
okupirali ki bodo cesto.
Mislil sem, zasedal mesto glavno
bom z lahkoto, pa me vse nažira,
se na glavo kaos mi podira,
vzame naj hudič še hišo javno.
O, hudiča, brat me že nadira,
véliki, ki me je sem nastavil,
cel kažin je, saj ni da bi pravil,
ko se hiša depolitizira.
