Tole zadnje čase se pojavlja,
naj razpis podamo dobesedno,
je sodelovati na njem vredno,
se zato objava ta ponavlja:
»Iščemo ga, tukaj mora biti,
on je tisti prav zares sovražen,
s primesmi pošteno onesnažen,
nič več ni mogoče ga prikriti.
Je sovražen, ni le govorica,
vsevprek se hudoben izkazuje,
sam iz sebe se celo norčuje,
češ, poglejte, jaz sem vsa resnica.
Iščemo ga, smo za to plačali
prav zajetne vsote iz budžeta,
da bila bi že ta reč ujeta,
za lovljenje bomo še več dali.
Mora vendar najti se hudiča,
pa naj stane, kolikor le hoče,
biti mora kakor v peklu vroče,
pa če ga nacopramo iz niča.
Več ne sme ostati na svobodi,
v keho spravimo ga, ko ujame
na sovražnost lastno se, verjame
svet naj, da obstaja in da blodi.
Da resničen je in ne le lažni,
dasi votel, da oprijemljiv je,
da počenja vse izjemno divje,
skratka da res govor je sovražni.
Zanj razpisana je spet nagrada,
naj ujame živ se ali mrtev,
govor vsak sovražen je in žrtev
je njegova naša strahovlada.«
