Je bilo ta mesec, ja, v avgustu,
ko polegle končno so povodnji
se v deželi, ta pojav usodni,
on pa mislil je, da smo v predpustu.
Je bilo ta mesec, ko opazil
je može, so rekli avtokrate,
delovne, zagnane, prav možate,
vsak med njimi je po blatu gazil.
Ta je mesec treba kaj storiti,
mislil si je fant, še jaz pridružil
se bom prostovoljcem, saj okužil
se ne bom, ti zdravi so in siti.
In še ta je mesec vzel orodje,
rokavičke in lopatko svojo,
kot arheolog, ki koplje Trojo
si predstavljal svoje blagorodje.
Brskal je ta mesec zdaj med kamni,
ki povodenj jih je odložila
kar na polju, da njegova sila
odstranila madež bo nesramni.
In ta mesec gledali kot ptičko
tam na produ fanta so zvedavo,
kaj mu vendar šinilo je v glavo,
si iz peska naredi potičko.
Bil ta mesec je, potem dejali
tisti so, ki videli so čudo,
vso nesrečo to človeško hudo,
se igra ta mesec Lukec mali.
