V basnih smo navajeni živali,
ni brez njih, se ve, nobene basni,
nauki basni so kristalno jasni,
koliko smo jih doslej spoznali!
Koze kakor jarci niso redki
gostje v basnih, že tam od Ezópa
koza trmoglava v njih nastopa,
jarci takšnih basni so nasledki.
Za podgano je takisto znano,
da je v basnih kar udomačena,
kot pokvarjena vsa in strupena,
ljubosumna, zlasti še za hrano.
Vsaka v svoji basni sta vodilna,
jarec z drugo kozo tam na brvi,
se podgana daje z ježem, prvi
kdo od njiju bo, kdo moč nosilna.
Ni pa še doslej prišla na plano
basen, kjer bi jarec, skratka koza,
srečal se z glodavcem, takšna doza
bi bila premočna, je dognano.
V basni le slovenski je mogoče,
dan je petek, jarec ko razgraja,
blizu njega mali stvor pohaja,
siv glodavec, ko postaja vroče.
Pa nauk basni, zgodbe nauk obstaja?
Ja seveda, ko idej zmanjkuje
in se nova basen pričakuje,
iz podzemlja pač pomoč prihaja.
