Brez obljub, tako mi je dejala
in vsem drugim, da bi ji sledili,
zanjo se zagreli v skrajni sili,
ne obljubim nič, da bom kaj dala.
Brez obljub potem je napisala,
pa ni vžgalo, ni se zaiskrilo,
po pričakovanjih se godilo,
strašni kiks prav kmalu je spoznala.
Brez dejanj bo, so o njej dejali,
kakor brez obljub doslej docela
bodo vsa dejanja izvisela,
kaj bi se ponovno naplahtali.
Brez dejanj počne že leta isto,
prazne premetava zgolj besede,
kaše ni, le suhe prazne sklede,
zaprašene, zasušene čisto.
Brez besed, to bi bilo najbolje,
so pripomnili, ki so dojeli,
kakšne bi praznine oprijeli
se ob njej, postali slabe volje.
Brez besed, se pravi brez čvekanja,
da sploh dala kakšno bo obljubo,
kar počenja, vodi zgolj v pogubo,
vse konča se v prazno, brez dejanja.
Zgoraj brez, izjema so grimase,
ki jih prav na gosto producira,
saj iz dneva v dan se bolj nervira,
ko samo za hip pomisli nase.
Zgoraj brez, to splošna je ocena,
tej osebi najbolj ki pritiče,
ko obupana sledilce kliče,
nič ni tam, nadutost le cenena.
