Ko apokalipsa je v deželi,
kuga ko ubija ljudstvo njeno,
ko plačuje to visoko ceno,
rešenika se, rojak, vesêli.
Rešenik je isto kot resnica,
ta možakar kranjski nam razlaga,
in bolezen zlahka da premaga,
žvrgoli ob sredah kakor ptica.
Novi kranjski se svetnik oglaša,
ta odrešil naj bi ljudstvo v hipu,
temu gre slediti torej tipu,
njega naj se držo oponaša.
Štefan to je, po domače Stevo,
da zveni ime mu bolj po kranjsko,
publiko pa išče si ljubljansko,
v bistveno če strnemo zadevo.
Stevo star je znanec policije,
z njo se že igral je rešenika,
preden se razglasil za svetnika
fant je, ki ob sredah norca brije.
Po metodi bojda nadnaravni
sam epidemijo premaguje,
nad resnico Stevo naš zmaguje,
je svetnik, odrešenik in glavni.
Na odrešeništvo kot prilepljen
svoje lastno Stevo se sklicuje,
vsak korak njegov pa dokazuje,
kdo je zoper zdravo pamet cepljen.
