Ga je mahnil, da bilo ni špasa,
po stopnicah se je opotekel,
ga nato je še po hrbtu spekel,
končna v sceni je bila grimasa.
Ni grimasa nič nam všeč, resnično,
spakovala se je prenaravno,
v sceni ni bilo enakopravno
to razmerje, vse preveč krivično.
Ni gledalca tak zaplet prepričal,
moralo bi biti vse drugače,
bi zatresti morale se hlače,
eden po stopnicah bi se dričal.
Vam povem, da kritikov je srenja
prenezadovoljna s tem razpletom,
pokazala rada bi pred svetom,
da nekdo drug mišice napenja.
Ta grimasa, kot rečeno, pristna
ni bila zadosti, ponoviti
treba sceno bi bilo, zakriti
tisti del, s katerim ni koristna.
Vse preveč bilo je neubrano,
prenaravno, že dokumentarno,
žal bilo zadosti ni nestvarno,
ker bilo ni prav nič zaigrano.
