Na platformi nekaj stoka, javka,
triindvajset stokanj se obeta,
pravijo, da kota bo zavzeta,
brez krvavega da šlo bo davka.
Kakšna javka in kakšna platforma?
Šli naj bi obujat se duhove,
z njimi potovati v čase nove,
nova družbena se dela norma.
Bursač Nikoletina vojaško
naj pozdravljal bi in salutiral,
Boško Buha – Božidar poziral,
držo reklamiral s tem junaško.
Pa delavnice vseh vrst udarne,
od otroške vse do veteranske,
iz centrale vodene ljubljanske,
pravcate idejne orožarne.
Juriš na Jadrán po partizansko,
zvezdna operacija z višine,
se postavljalo bo ročno mine,
večgeneracijsko, strogo plansko.
Lutkovno obenem gledališče,
zraven živi še muzej za goste,
juriš na platformo bo iz hoste
uprizarjal vojno in bojišče.
Čakaj malo, kakšna so norčija
te besede, kje sta rep in glava?
Nič ne skrbi, to šele najava
je predstave Rdeča parodija.
V tej predstavi kvazi-partizanski
kjer predstavljali bi radi borce,
sami le imajo se za norce,
na platformi, javki cirkusantski.
