Je opazoval jih, strelce z lokom,
kozel, ko se pasel je na gmajni,
videl, da napori hudi, skrajni
za puščic so izstreljenih tokom.
V isto smer naj te bi vse letele,
ve se kam, kdo tarča jim je skupna,
pa streljava kaže se brezupna,
videti ni, da bi kaj zadele.
Kdo je sprožil prvi in kdo zadnji,
drug nad drugega se zgolj jezijo,
kozel gleda, kam tako letijo
v prazno v zraku streli protivladni.
Z lokom se četverica obklada,
kdo zaslužen najbolj je za stanje,
v zraku da razblinjajo se sanje,
odleti da vstran jim vsaka nada.
Lokov koalicija napetih
naj bi tile se imenovali,
kozel se sprašuje, mar so zbrali
cvetober izstrelkov prizadetih.
Se potem zamisli, ko se vname
nov prepir med strelci, da ni varno,
kozel ugotavlja preudarno:
tile asi streljajo spet name.
