Čakam te, je rekla Danijela,
čakam te, je ponovila Lora,
dan ta čakam, kmalu priti mora,
vsa sem se čakánja oprijela.
Čakam te, a prej z eksperimentom
naredim preskus še potrpljenja,
kakšne so napovedi življenja,
to storim navkljub vsem argumentom.
Da čakalna doba se nam daljša?
To je res lepo, saj kdor te čaka,
v miru se lahko okrog pretaka,
dneve si tako čakalne zaljša.
Da potrebne so nam intervence?
Čudi Lora se, z njo Danijela,
le odkod se misel ta je vzela,
ki vključuje težke konsekvence?
Se odslej strateško bom čakánja
zgolj lotevala, ustanovila
si poseben svet bom, z njim dobila
vsa potrebna bom čakalna znanja.
Čakam te, je rekla Danijela,
Lora dan potem je potrdila,
ko odveč bodo prav vsa zdravila,
saj dočakana bo večnost cela.
