Zate se izvrstno poskrbelo
bo po novem, so mi obljubili,
me kot upokojenca slavili,
me častili za minulo delo.
Vsakemu se po zaslugah dalo
bo obilo, to so mi dejali,
slehernemu da bodo priznali
za nazaj vse, tega ne bo malo.
Bo regres grofovski, saj zaslužil
si ga z delom in mi smo pravični,
ne kot prejšnji, vsi na moč krivični,
glej da z njimi se ne boš več družil.
Rekli so mi, da samo plesalo
se poslej bo, vsega bo v obilju,
njihovemu naj sledim le cilju
in se mi bo vse obrestovalo.
Sem verjel in ploskal, da so končno
prepoznali v nas dodatno vrednost,
upokojenci dobili prednost
zdaj smo in za nas bo vreme sončno.
Čakal leto sem, regres da pride,
so dejali mi, se usklajuje,
zdaj pravično vsem se razdeljuje,
nič ne skrbi, nič ti ne uide.
Pa dobil sem zgolj nadomestilo,
rekli so, da več mi ne pripada,
ker v blagajni bojda suša vlada,
nujno se je drugim namenilo.
Sam sem kriv si svoje polomije,
ploskal sem, se veselil regresa,
da deležen znatno sem, le česa?
Ne regresa, ampak regresije.
