Dva soseda, dva iz španovije,
takšen včeraj sta diskurz vodila,
saj veš, Lenčka, da sva strašna sila,
res sva, Marči, polna energije.
Ti si bil predsednik strelske zveze,
v puškometu ti še zdaj ni para,
ti bila si strelka, ki razpara,
razcefra ki tarčo brez obreze.
Ko si zvezi ti predsedovala,
spomni se, v tujino si hodila,
še angleško si spregovorila,
kar dva stavka si od sebe dala.
Pomnijo ljudje še to, verjemi,
šampioni ne gredo v pozabo,
midva sva med redkimi za rabo,
te besede za resnične vzemi.
Hvalil te bom jaz na vse pretege,
tudi jaz bom tebe zgolj hvalila,
da kot strelca sva se utrdila,
premagujeva da vse zadrege.
Zdaj na tekmovanje bližajočem
že vnaprej sva pol jih izključila,
z drugimi pa strelci pakt sklenila
na tekmovališču našem vročem.
Prav storila sva, je disciplina
najina vnaprej izključevalna,
ker če bi bila povezovalna,
midva ne bila bi v njej edina.
Kaj s tem mislil si, edina, Marči?
Ja, saj veš, kako trenutno kaže,
in napoved kajpada ne laže,
da sploh ne približava se tarči.
Torej najina ne bo to zmaga?
Bo, seveda, v novi disciplini,
s tabo v njej bom zopet jaz edini,
v streljanju, ki ne doseže praga.
